Patra, Grcija

Trenutno se nahajava v Patri, mestu na Peleponezu. Od tu bo Anja odpotovala danes opolnoci s trajektom domov, jaz pa grem po severu polotoka proti Korintskemu prekopu do Pireja. Od tam grem s trajektom v Turcijo. V Grciji sva si ogledala (od tistih ta najbolj znanih) Meteoro in pa Delfe. Moram priznati, da sta se mi obe znamenitosti zelo dopadli, tudi Delfi, ceprav nisem prevec zainteresiran za zgodovino. Grcija je kar draga dezela. Glede na to, da je moj dnevni proracun 10 evrov, je bilo kar tezko shajati, ampak z malo iznajdljivosti se kar da; vcasih malo vec, vcasih malo manj, pa gre. Kolo je sedaj v redu, naredil sem okrog 650 km z novim zadnjim kolesom in mi ne dela nobenih tezav. Upam, da bo tako do konca:-) Se enkrat hvala Valyu in vsem, ki ste mi pomagali!! Bo pa Anja kaj vec napisala, ko se vrne domov.

Sem pa na 1650 kilometrih poti. Lep pozdrav v Slovenijo

Advertisements

Grcija

Sva v mestu Lamia in greva danes se par km naprej, da nekje prenociva. Jutri pa do Delfov.

Grcija

Sva v mestu Ioanina, kjer cakam na zadnje kolo, ki mi ga bodo poslali iz Slovenije. Do cetrtka upam da bova ze nadaljevala pot proti Meteori. Hvala vsem, ki se trudite, da bo vse tako hitro urejeno (servis koles Valy Zagar, oce, sestra, mami,…). Danes je dezevno, tako da se kar prileze malo pavze… Jutri greva verjetno v sotesko Vikos. Sva se pa vceraj 250 km prepeljala z avtobusom, ker je zadnje kolo zacvetelo. Tudi varjenje v Albaniji je drzalo samo 15 km. Pozdrav vsem, Anja in Matej

Hrvaska – povzetek

Glede na razmere, v katerih sem prevozil kontinentalno Hrvasko, se mi je zelo dopadla. Sploh si nisem predstavljal, da skriva toliko lepih in zanimivih stvari.

Iz Crnomlja sem odsel se med rahlim snezenjem, sneg pa je bil samo na moji strani ceste / Murphy pac… Vmes sem se celo malo izgubil, tako da sem moral 8 km kolo porivati ob sebi po 25 cm snega. Moker sem bil popolnoma, pred mano pa se 60 km voznje. Ko sem spraseval starega moza za pot, mi sicer ni znal odgovoriti, mu je pa ob gledanju na karto ves cas kapljal smrkelj na karto in tako mi je pustil en lep spomin. Najbolj se mi je ta dan dopadla voznja od Trilja do Slunja. Planota je sicer popolnoma pusta, vse hise so porusene in le redko srecas kaksnega cloveka. Vendar je bila cesta tako lepo speljana. da se je bil prav uzitek peljati. Prenocisce sem nasel v Slunju pri prijazni gospe, ogledal sem si se Rastoke, cudovito mlinarsko naselje ob reki Slunjcici. Naslednji dan me je takoj pricakal vzpon proti Plitvickim jezerom, ki ga kar ni in ni hotelo biti konec. Na najvisjem delu je bilo ob cesti tudi do 2m snega. Parkiram kolo in ravno na tisto mesto pride bager in voznik rece, naj umaknem kolo, da je nekdo ze 3 dni ujet sredi travnika in da se morajo dokopati do njega. Zakoplje v bando in vmes se skoraj zaleti v nas policaj in slepar, zato raje oddidem. Pricnem se spuscati proti mestu Gracac. Nikjer ne najdem prenocisca, bliza se 110 km. Ustavim se v zapusceni vasi, kjer nek moz popravlja hiso. Vprasam ga za prenocisce, pa mi ne more pomagati. Rece naj grem v Gracac, kjer je samostan, kjer me bodo zastonj prenocili. V mestu komaj najdem samostan in neka punca mi rece, naj grem kar po stopnicah gor, da mi bodo dali sobo. Za mano pritece zupnik in z nekaj krepkimi besedami mi pove, naj grem ven, ker je ravno krizev pot. Usedem se pred cerkev in cakam, a me tako zacne zebsti, da si grem iskat drugo prenocisce. Gonim ze 125 km, se ustavim v lovskem domu in cakam lastnika, da mi da sobo. Hoce 25 evrov, kar nisem pripravljen in zmozen dati, zato grem nazaj v samostan. Tokrat najdem orijaznega svecenika, ki mi ponudi sobo, kjer se lahko umijem in posusim opremo ter se dodobra spocijem. Naslednji dan me za zajtrk caka 3 km vzpon in nato sami spusti proti Peruckem jezeru. Tam si uredim taborisce in prezivim zelo mrzlo noc v sotoru. Naslednji dan grem se do kanjona reke Cetine, kjer prespim v zapusceni hisi na robu kanjona. Prav prijetno je-slap buci pod mano, nikjer vec ne duha ne sluha o snegu,mrazu,vlagi in vetru, naslednji dan bom ze na morju!! Sledi krajsa,40 km etapa do Podgore pri Makarski, kjer me lepo sprejmeta Jozi in Melis, zame skrbita kot za kralja. Z Melisem greva tudi na ribolov, a najboljsi ulov je vedno na pomolu, ob ribiski barki:-) Popoldne je prisla tudi Anja in pojedli smo prekrasno dalmatinsko ribjo vecerjo. Jozi mi je tudi oprala cunje, skratka, po 4 dneh puscavniskega zivljenja sem se pocutil kot kralj. Na tem mestu bi se se enkrat zahvalil Jozi in Melisu, da sta naju tako gostila. Naslednji dan sva sla prek doline reke Neretve, prespala na prelazu in naslednji dan sva se spustila v Dubrovnik. Prenocila sva v hostlu in si na hitro ogledala mesto. Tu so se ze zacele tezave z zadnjim kolesom, ki pa je na sreco se drzalo okrog 500 km. V celem Dubrovniku in okolisu do Grcije ni nobenega servisa za kolo:-(. Se oproscam za slovnicne napake, hitim, ker nimam prevec casa…

Se par slik:

Albanija

Pozdrav iz Albanije, drzava je kar sok za naju, hoteli so redki, sama ravnina, ceste so eno samo gradbisce, pa se meni je pocila zadnja feltna. Upam, da bomo cimprej uredili, zaenkrat se dobro napredujeva. Sva pri mestu Durres.

Makarska

Lep pozdrav vsem,

trenutno se nahajam v Makarski, kjer sem našel internet cafe. Na kratko o prepotovanih kilometrih:

Iz Črnomlja sem odšel po sneženju in ceste so bile zasnežene 5 cm. Je kar šlo, takoj za mejo sem malo skrenil iz poti in za kazen sem moral 8 km porivato kolo po 20 cm snega. Prebil sem se do Slunja, kjer sem nočil in si ogledal mlinarsko mesto. Nato je naslednji dan sledil vzpon do Plitvičkih jezer, ki me je ubil. Večino časa je šlo navzgor, ponekod je bilo tudi po 1,5 metra snega – noro. Občinski delavec je dejal, da kaj takega ne pomni. Sledil je dolg spust v smeri Gračaca in po 105 km mi je bilo počasi že zadosti, zato sem hotel prenočiti. Nikjer ni bilo žive duše, le nek gospod mi je dejal, da grem lahko v Gračac v samostan, kjer bodo sigurno našli prostor zame. Kako sem iskal samostan, ga našel,…..je zgodba zase, ki jo povem ob drugi priložnosti, ko bom imel več časa. Nato je sledila pot prek Knina do Peručkega jezera, kjer je sledila mrzla noč (-2) v šotoru, naslednji dan pa prek Senja do kraja ?? (ime sem pozabil), kjer je čudovit kanjon reke Cetine. Tam sem spal v zapuščeni hiši prav na vrhu kanjona, 200 metrov pod mano pa je bučal 50m visok in 15 metrov širok slap. Danes se mi je končno uspelo prebiti do morja, iz Makarske grem do Podgore, kjer bom počakal Anjo, ki pride zvečer.

Matej

Peručko jezero 90 km

Danes se nahajam v bližini Peručkega jezera, na obali katerega šotorim. Jutri nadaljujem v smeri Makarske.

[by U]