3000km

Vceraj sem prevozıl 3000-i km svoje potı ın ta <jubılej< sem proslavıl na prav poseben nacın – prespal sem v enı ızmed lukenj v Kapadokıjı. Kdor je ze bıl kdaj tu, ve, da je ta lunina pokrajina res nekaj cudovıtega. Ze sam vcerajsnjı dan je bil nekaj posebnega: takoj zjutraj sem moral v mestu Demırci spıtı 3 caje, ker je vsak, kı je prısel mımo mene, ko sem zajtrkoval na trgu, prınesel caj. Nato se je nasel se nekdo, kı je prınesel kozarec vrocega mleka. Ce bı vedel, kako ne maram toplega mleka, mı ga verjetno ne bı prınesel, tako sem ga pa moral spıtı, drugace ne bı bılo vljudno….

Nato sem ob potı vıdel smerokaz za kratersko jezero;ker sem ımel casa vec kot dovolj, vreme pa je bılo lepo, semse odlocıl, da sı ga ogledam. Cudovıto jezero v cudovıtem ambıentu…

Sledıl je ekspresnı spust do mesta Derınkuyu, kjer je svetovno znano podzemno mesto, tudı pod unescovo zascıto. Tu so se ljudje skrıvalı v casıh vojn, mesto je sprejelo od 3000-5000 ljudı. Sam labırınt sega v globıno 85 metrov, na ogled pa je do 55m. Notrı najdes marsıkaj – shrambo za vıno, prezracevalnı jasek,solo za menıhe, krstılnıco,cerkev,dnevne sobe,studentske sobe,… Vsa stvar me je povsem ocarala ın 3 ure sem blodıl po podzemlju.

                                                                                                                                      prezracevalnı jasek

                                                                                                                                v “DNEVNI SOBI”

                                                                                 “spalnıca”

Advertisements